V središču: Intervju s prof. dr. Gvidom Bratino, prorektorjem za raziskave in umetnost Univerze v Novi Gorici.
Veliko se bere o vplivu covida na gospodarstvo, malo manj pa vemo o dogajanju v akademskem svetu. Na temo aktualnega dogajanja, o pomenu ustvarjanja dinamičnega inovacijskega ekosistema smo se pogovarjali s prof. dr. Gvidom Bratino, prorektorjem za raziskave in umetnost Univerze v Novi Gorici. Kot vsaka neobičajna in nevarna okoliščina, je tudi akutalna pandemija pospešila inovacije. »Tokrat na področju biomedicine in biomolekularnih znanosti,« dodaja prof. dr. Bratina.
Kako se novim razmeram, ki jih narekuje covid 19, prilagaja Univerza v Novi Gorici? Kakšni so glavni izzivi, kaj se je spremenilo?
Naša univerza se je nemudoma odzvala na pandemijo s popolnim prehodom študija na daljavo. S prestrukturiranjem študija smo se pravzaprav začeli pospešeno ukvarjati že pred tem, saj predstavlja ravno mednarodni študij na daljavo strateško usmeritev Univerze v naslednjih nekaj letih. S pandemijo smo ta proces preobrazbe samo pospešili.
Ste zadovoljni s sedanjimi rezultati?
Z dosedanjimi rezultati smo zelo zadovoljni. Na raziskovalnem področju, zlasti eksperimentalnem, pa so stvari manj razveseljujoče. Naši laboratoriji ostajajo zaprti že drugič v tem letu, kar pomeni resne zastoje pri izvajanju raziskovalnih projektov, posebej pa nas skrbi napredovanje po programu usposabljanja doktorskih študentov, ki nimajo dostopa do merilnih instrumentov.
Kaj pričakujete, da se bo dogajalo v naslednjih mesecih? Česa vas je strah, česa se veselite?
Z razvojem cepiva se bodo razmere najverjetneje začele umirjati. Pričakujem, da bo proces zelo počasen in bomo priča še nekaj izbruhom okužb preden bomo epidemijo obvladali do podobne mere kot obvladujemo širjenje gripe. Nevarnosti pri vsem tem so povezane z zagotavljanjem zadostne količine in učinkovitosti cepiva in pripravljenostjo ljudi, da se bodo cepili. Življenje pa najverjetneje še dolgo ne bo tako kot smo ga bili navajeni pred tem.
Kako ste se vi, osebno sprijaznili z dejstvom, da gre v življenju sedaj vse dosti počasneje kot pa človek načrtuje?
Kaj ne velja to že od vedno? Vse, kar poskusimo ustvariti, merimo na časovni skali.
Kakšno mesto ima inovativnost v vašem življenju? Kako jo negujtete?
Kot znanstvenik lahko rečem, da je inovativnost moje življenje; negujem pa jo tako, da zjutraj vstanem in živim z znanostjo vse budne ure.
Ali menite, da negotovost povezana z izbruhom covid 19 vpliva na inovativnost? Če da, kako?
Pandemija je pospešila inovacije, tokrat na področju biomedicine in biomolekularnih znanosti. Ostala področja pa, se bojim, so potisnjena na rob dogajanja; deloma zaradi fizičnih omejitev (otežen dostop do laboratorijev in skrhana dobava materialov), deloma pa tudi zaradi psihološkega bremena, ki ga predstavljajo ukrepi povezani z zaviranjem širjenja virusa.
Leta 1997 ste ustanovili prvo raziskovalno skupino v Sloveniji, ki se je začela ukvarjati s fiziko organskih polprevodnikov in t. i. organsko elektroniko. Na tem področju ste sodelovali pri več pomembnih odkritjih. Do kakšnih dognanj ste prišli? Kako so spremenila svet, naš vsakdan, znanost?
Moja skupina je v teh 23 letih prešla več faz, od začetnega postavljanja okvirov raziskovalne dejavnosti, iskanja mednarodnih povezav do sedanje faze, ko nas kolegi iz tujine vabijo v konzorcije zaradi naših izkušenj na področju transporta nosilcev električnega naboja po tankih organskih slojih in v zadnjem času po slojih, v katerih so prisotni sodobni dvodimenzionalni materiali, kot je na primer grafen. Na tem področju smo tudi največ prispevali v svetovno zakladnico znanja.
Kako so ti prispevki spremenili svet, naš vsakdan, znanost?
Glede neposredne uporabnosti naših odkritij težko sodim, saj je naše delo povezano pretežno z osnovnimi raziskavami, ki pa bodo mogoče v prihodnosti olajšale načrtovanje in izdelavo sodobnih optoelektronskih sestavnih delov.
Kako merite svoj uspeh in kako uspeh drugih?
Univerzalnega merila za uspeh ni. Sam si prizadevam čim bolj učinkovito posredovati svoje znanje mladim kolegom in jih spodbujati k radovednosti in dvomu v vsak aksiom.
Prejeli ste priznanje Primorski um za uspešno uvajanje vrhunskega znanja v prakso na področju organskih polprevodnikov. Kaj menite, da je ključno za uspešen prenos znanja v prakso?
To je zelo zapleten proces, ki ga mnogi v Sloveniji poenostavljajo in poskušajo omejiti na pripravljenost znanstvenikov na univerzah, da se posvetijo t.i. aplikativnim raziskavam. V resnici je za upešen prehod od osnovnih raziskav do prodajnega izdelka potrebno mnogo več.
Kaj?
V prvi vrsti je treba vzpostaviti sistem vrednot, ki bo omogočal, da znanstvenik, ki se odreče osnovnim raziskavam, s katerimi se lahko uveljavlja v izredno tekmovalnem okolju, ne bo odrinjen od pedagoškega dela na univerzah predvsem pa od financiranja raziskav.
Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti primerno absorpcijsko sposobnost gospodarstva, ki bo sposobno zagotoviti sredstva za preizkušanje izumov in izdelavo prototipov in trženje izdelkov.
Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako to?
Kot človek, ki je vso kariero preživel v osnovnih raziskavah, težko sodim. Zdi pa se mi, da je pomanjkanje usmerjenega rizičnega kapitala, ki bi ga lahko namenili razvoju prototipov tehnološko zahtevnih izdelkov, resna ovira za uspešen preboj med inovacijsko uspešne družbe.
Sloveniji se pogosto očita tudi razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS – EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?
Vsekakor je povezovanje sorodnih vej znanosti in tehnologije zelo pomembno. Dokaz za to so številni uspešni evropski projekti, v katerih slovenski znanstveniki nastopajo kot enakopravni partnerji.
Kako v tej luči vidite poslanstvo Parka znanja?
Univerza v Novi Gorici načrtuje Park znanja prav v tej luči: kot središče vrhunske mednarodne znanosti in aplikativnih raziskav, ki jih potrebuje gospodarstvo.
Kaj vas navdihuje, motivira, kaj je vaše življenjsko vodilo?
Moj navdih je neprestano spreminjajoča se narava in neverjetna kompleksnost procesov, kar ohranja harmonijo v njej. Če mi uspe razumeti delovanje vsaj delčka te navidezno neurejene, a vendar tako skladne celote, sem presrečen.
Intervju: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications