»Človekova ustvarjalnost in inovativnost sta gonilo razvoja«
Roswita Golčer Hrastnik vodi podjetje BioSistemika d.o.o., z željo, da ga utrdi kot vodilno podjetje na področju laboratorijske digitalizacije. Verjamejo v inovacije, na trgu so prisotni z večimi produkti, ves čas pa imajo v mislih nove trajnostne rešitve, ki bi pripomogle k izboljšanju znanosti po vsem svetu.
V okviru Pospeševalnika Evropskega inovacijskega sveta (EIC Accelerator) so na voljo sredstva za tvegane inovativne produkte, storitve in poslovne modele v zgodnji fazi raziskav, razvoja in inovacij. Čestitke, med nedavnimi prejemniki je tudi podjetje BioSistemika, ki ga vodite. Kakšen projekt, inovacijo ste prijavili?
Gre za zelo inovativen projekt imenovan DATANA, ki rešuje vedno večji problem dolgoročnega shranjevanja in arhiviranja podatkov.
Kakšni so izzivi na tem področju in kako jih DATANA rešuje?
Do leta 2025 bomo na svetu proizvedli približno 175 zetabajtov podatkov, kar je desetkrat več, kot smo jih proizvedli na primer leta 2017, shranili pa bomo lahko zgolj 20% teh podatkov.
Molekula DNK v naravi na zelo učinkovit način prenaša informacije iz roda v rod, poleg tega je zelo stabilna molekula, ki nima negativnega vpliva na okolje. Z našim patentiranim algoritmom in lastno napravo za delo z majhnimi volumni tekočin, lahko binarne podatke prepišemo v obliko molekule DNK na stroškovno zelo učinkovit način in jo v tem primeru uporabimo kot medij za shranjevanje. Molekula DNK lahko namreč vsebuje 20 milijonkrat več informacij na gram substance kot kateri koli drugi medij za shranjevanje podatkov. Smo prvo podjetje v Evropi, ki rešuje globalen izziv, na trajnosten način, kar so prepoznali tudi strokovnjaki na ravni EU. Financiranje projekta bo namreč omogočilo optimizacijo in komercializacijo tehnologije.
Nastali ste kot odcepljeno (spin-off) podjetje Nacionalnega inštituta za biologijo. Kako je potekal razvoj podjetja?
Tako je, BioSistemika je bila ustanovljena leta 2010 kot spin-off ljubljanskega Nacionalnega inštituta za biologijo. Podjetje je bilo v prvih petih letih svojega obstoja prepoznavno predvsem po strokovnem znanju o qPCR, ki nas je pripeljalo tudi do razvoja našega produkta PlatR – pripomočka za pipetiranje in pa programa za avtomatizacijo delovnega procesa qPCR GENEIO. Naš cilj je bil spremeniti vrhunsko kvantitativno molekularno (digitalno) biološko znanje v zanesljive in za uporabo enostavne laboratorijske naprave in storitve. Kasneje smo svoje področje dela razširili na avtomatizacijo laboratorijev in upravljanju poteka dela na področju ved o življenju. Leta 2015 smo uradno predstavili SciNote, elektronski laboratorijski dnevnik (ELN). SciNote je sedaj ločeno podjetje in eden od najbolje ocenjenih elektronskih laboratorijskih dnevnikov, ki ga uporablja več kot 100 tisoč znanstvenikov v več kot 100 državah. V zadnjih letih smo delali z mnogimi proizvajalci laboratorijskih instrumentov in razvili programe, ki so bili prilagojeni potrebam naših strank.
Kako ocenjujete doprinos spin-off podjetij na splošno?
Spin-off podjetja so zelo pomembna za gospodarski razvoj Slovenije. Imamo odlične strokovnjake, veliko visoko izobraženih ljudi, ki imajo odlične ideje. Največkrat pa ideje ostanejo zapisane v znanstvenih člankih in patentih, le redkokdaj iz njih zaživi spin-off podjetje. Tega izziva se je treba lotiti na več načinov.
Kako?
Eden način so zagotovo vzpodbude za zagonska podjetja, drugi pa sistemsko izobraževanje mladih na področju podjetništva. Mladih podjetnikov med naravoslovnimi kadri je izjemno malo, saj večina študentov tekom študija ne spozna niti osnov podjetništva. Žalostno je, da enako velja tudi za doktorski študij. To pomeni, da večina doktorantov ne bo razmišljala o tem, kako svoje znanje aplicirati v prakso, temveč bodo ostala v varnem okolju tega kar poznajo.
Razvijate digitalne rešitve za laboratorije. Kako bi svojo dejavnost približali bralcem? Kdo so vaše stranke?
Smo eno od vodilnih podjetij na področju razvoja trajnostne programske opreme za laboratorije. Poleg tega ponujamo storitve in svetovanje na področju digitalizacije laboratorijev. S svojimi izdelki in storitvami smo prisotni na mednarodnih trgih, predvsem na področju ZDA in Evrope.
Tako podjetja za katera razvijamo programsko opremo, kot laboratoriji vse bolj razmišljajo o digitalizaciji in o priložnostih, ki jih ta ponuja. Pojavljajajo se čedalje večje težave pri zagotavljanju integritete podatkov, med drugim pri sledljivosti in dostoposti podatkov, kar se neposredno pozna tudi pri učinkovitosti in produktivnosti posamezne organizacije ali labortorija.
Naša velika prednost je povezovanje znanja in izkušenj iz bioloških ved ter znanja s področja razvoja programske opreme, saj našo ekipo sestavljajo razvijalci programske opreme, eksperti s področja ved o življenju, UX/UI dizajnerji in testerji. Prav zato lahko ponudimo svetovanje, kako digitalizirati procese ali pa razvijemo programsko rešitev, ki olajša vsakdanje delo končnemu uporabniku v laboratoriju. Ker verjamemo v inovacije, smo na trgu prisotni z več produkti (PlatR, GENEIO, SciNote), ves čas pa imamo v mislih nove trajnostne produkte, ki bi pripomogli k izboljšanju znanosti.
Kako epidemija covid spreminja vaše delo? Kaj delate drugače?
Že pred SARS-Cov-2 pandemijo smo imeli precej prilagodljiv delavnik. Zaposleni smo delali od doma dan ali dva na teden. Seveda se je to s pandemijo spremenilo in večina zaposlenih ves čas dela od doma. S poslovnega vidika nam gre odlično, saj smo vsi usmerjeni k skupnim ciljem, vsak posameznik pa ima tudi zelo jasne osebne cilje. Z vodenjem projektov zato nimamo težav in delo poteka gladko. Ker gradimo na odličnih odnosih, pogrešamo predvsem ta socialni vidik, torej druženja med kosili, ob kavi ter neformalna druženja po koncu delavnika. Uvedli smo neformalne dogodke preko videokonferenčnih klicev, kot so jutranje kave in tedenski sestanek podjetja ob kavi.
Sodelujete z najpomembnejšimi proizvajalci instrumentov, laboratoriji in ponudniki programske opreme po vsem svetu. Morda lahko naštejete nekaj konkretnih imen?
Res je, proizvajalci laboratorijskih inštrumentov so naše pomembne stranke, saj za njihove inštrumente razvijamo programsko opremo. Že več kot 8 let sodelujemo s podjetjem Gilson, ki je znano po pipetah in laboratorijskih robotih za pipetiranje. Sodelujemo tudi s podjetji Alifax, ki deluje na področju medicinske diagnostike, Horiba, LifeTaq Analytics, Axel Semrau, SGS in mnogimi drugimi.
Kakšno predstavo ima tuja poslovna javnost o Sloveniji?
Ni več tako pomembna geografska lokacija, pomembno je kaj znaš.
Leta 2010 se je vaša ekipa uvrstila med finaliste tekmovanja Slovenski Start:up leta. Zaposlujete okoli 50 ljudi. Kakšni so vaši sodelavci, kaj vas povezuje?
Zaposlenim nudimo odlične delovne pogoje v mladi ekipi, kjer je izmenjava mnenj in izkušenj bistvenega pomena za razvoj podjetja. Zaposleni se tudi redno izobražujemo in s tem sledimo zadnjim trendom. Skupne so nam vrednote kot so prijaznost, strast, spoštovanje, transparentnost, zanesljivost in timsko delo. Smo mlada, dinamična ekipa, ki v prostem času deli ljubezen do računalniških iger, namiznih iger, športa in glasbe.
Kakšni so vaši načrti in ambicije za razvoj BioSistemike?
BioSistemiko želimo utrditi kot vodilno podjetje na področju laboratorijske digitalizacije. To bomo dosegli z visokokakovostnimi storitvami svetovanja, razširljivimi in trajnostnimi lastnimi izdelki, ki omogočajo interoperabilnost, in trajnostnimi izdelki, ki jih razvijamo za naše stranke. Inovacije so del kulture podjetja na vseh ravneh in v vseh oddelkih, to dokazuje tudi projekt DATANA.
Kako gledate na prihodnost – stavite na digitalno ali na človeški faktor?
Brez kombinacije obojega, torej človeškega znanja, kot tudi digitalne tehnologije, ne bo šlo. Prav je, da nam digitalna tehnologija olajša delo in povečuje zmogljivosti na področjih, kjer je to smiselno in mogoče. Vsekakor pa sta človekova ustvarjalnosti in inovativnost gonilo razvoja.
Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?
Združenja kot so SIS EGIZ se mi zdijo zelo pomembna. Na ravni države povezujejo in vzpodbujajo različna partnerstva, ki zasledujejo skupne strateške cilje, ki si jih kot država želimo doseči. Pomembno je, da postavimo jasno vizijo Slovenije in delamo na strategiji, kako jo bomo dosegli na dolgi rok. Imamo veliko znanja in prepričana sem, da bomo našli način, kako narediti naše gospodarstvo bolj konkurenčno.
Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako si razlagate to diskrepanco?
Že tekom šolanja je premalo poudarka na vzpodbujanju razvoja lastnih idej, projektnem delu, reševanju izzivov, interdisciplinarnosti in podjetništvu. Gre za spremembno v načinu razmišljanja, ki jo moramo osvojiti kot družba. Začne se že z otroki v osnovni šoli.
Tudi starši imamo pomembno vlogo pri vzgoji in moramo vzpodbujati »projekte« kot so prodaja limonade ali školjk v domači ulici, saj je za otroka prva prava podjetniška izkušnja. Sam je načrtoval projekt, vse pripravil in se trudil prodati. S šolskimi projekti otroci spoznajo, da imamo različne sposobnosti in da vsak doprinese nekaj svojega k projektu. Vse to so neprecenljive izkušnje, ki pomembno vplivajo na to, kako se bomo srečevali z izzivi v odrasli dobi.
Kako ocenjujete stanje na fakultetah?
Na naravoslovnih in tehničnih fakultetah se vse premalo poudarja pomen aplikativne znanosti. Prav tako se le redko vklaplja v študijski proces znanja, ki bi študentom dala vpogled v to, kako lahko tudi lasten projekt pripeljejo v življenje. Tukaj imam ponovno v mislih izobraževanje iz podjetništva, prijave patentov, možnosti licenciranja, pridobivanja sredstev na nacionalnih in EU razpisih itn.
Na Harvardu recimo študenti opravljajo izpit tako, da konceptualno pripravijo lastni projekt in napišejo prijavo za sofinanciranje na razpisu. Na ta način mora študent dobro razmisliti o vsebini, pripraviti poslovni načrt in načrt izvedbe projekta ter dobro pojasniti, zakaj je njegov projekt vreden financiranja. Tak študent bo ob koncu študija uspešen, saj bo bodisi znal pridobiti sredstva v okviru raziskovalne organizacije, bodisi bo znal pripraviti poslovni načrt za lastno podjetje.
Vsekakor lahko v našem izobraževalnem procesu še marsikaj izboljšamo, med drugim tudi vzpodbujanje interdisciplinarnosti. Tudi država naj zagotovi okolje, kjer bo mogoče ustanavljati nova visokotehnološka podjetja. Vzpodbude lahko prihajajo na različne načine, od davčnih olajšav za mlada podjetja, do brezplačnih prostorov, inkubatorjev, kjer so podjetjem na voljo strokovnjaki in seveda zagonskega financiranja.
Je prisoten tudi strah pred neuspehom?
Tudi. V slovenski družbi je ta strah zelo močno zasidran. Tudi tu bomo morali kot družba, začeti drugače razmišljati. Ne more vsak projekt uspeti. Na napakah se učimo.
Kakšna je vaša osebna karierna pot?
Po zaključenem študiju Molekularne biologije na Biotehnični fakulteti, sem se odločila za podjetniške vode. Zaposlila sem se v družinskem podjetju.
Ravno v tistem času smo ustanovili srednje veliko lesno predelovalno podjetje, kjer smo proizvajali masivno pohištvo predvsem za zahtevne zahodno evropske trge (Avstrija, Nemčija, Anglija, Švica, Norveška) ter izdelovali pohištvo po meri za opremo hotelov malodane po vsem svetu. Za naše masivno pohištvo nam je leta 2009 uspelo pridobiti EKO certifikat »Gruene Linie«, ki nam ga je podelilo avstrijsko ministrstvo za okolje in prostor. V podjetju je bilo v povprečju zaposlenih 160 sodelavcev. Moje področje dela se je nanašalo predvsem na prodajo, marketing in razvoj pohištvenih programov. Sem se pa veliko posvečala tudi delu z ljudmi – mojimi ožjimi sodelavci in tudi ostalim zaposlenim v podjetju. Verjamem namreč, da je komunikacija in dobro delovno okolje ključ do uspeha podjetja. Žal je naše podjetje doletela podobna usoda kot skoraj vso lesno industrijo v času prejšnje krize. To so bili naporni časi in upam si trditi, da je bila situacija takrat za podjetja še veliko težja kot je danes, saj ni bilo niti razumevanja s strani finančnih ustanov niti pomoči s strani države. Sem se pa v tem obdobju veliko naučila in verjamem, da je takšna izkušnja pomembna dodana vrednost za vsakega managerja.
Kaj vas navdušuje v BioSistemiki?
V BioSistemiki je zame, poleg ostalega dela, izjemno pomembno delo na HR področju. Naša največja vrednost so namreč zaposleni, odnosi med njimi in dobro delovno okolje. Verjamem, da se samo na tak način lahko izkoristi ogromen potencial, ki je v ljudeh. Prav tako so pozitivno delovno okolje, občutek pripadnosti, možnost izobraževanja in napredovanja ter izražanja svojega mnenja brez strahu, najpomembnejša osnova za uspešno podjetje in zdrave ter zadovoljne posameznike ter posledično zdravo in zadovoljno družbo. Vsa podjetja, še posebej pa visokotehnološka, morajo paziti na svoje zaposlene, saj dobro kvalificirane delovne sile ni tako enostavno nadomestiti.
Intervju: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications