“Znanost pač ni le poklic, je strast, radovednost, način življenja.”
NIB je tretja največja raziskovalna organizacija s področja ved o življenju v Sloveniji, lani ste obeleževali 60-letnico. S kakšno vizijo, željo, ste letos prevezeli vodenje?
NIB sem prevzela v dobri kondiciji, zahvaljujoč dolgoletni direktorici profesorici Tamari Lah Turnšek in doktorju Matjažu Kuntnerju. Vizija inštituta sloni na treh temeljih: a.) ustvariti okolje za vrhunsko znanost, b.) biti partner družbe in vladnim organizacijam ter c.) biti odličen zaposlovalec. Ideja NIB-a je ideja družbeno odgovornega instituta, kjer so znanstvena dognanja deljena – skozi poučevanje, uporabo v vsakdajem življenju, s stikom z gospodarstvom in preko komuniciranja z javnostmi.
Želimo biti (še bolj) aktiven sogovornik politiki. Konkretno, pri predsedovanju EU, na področju gensko spremenjenih organizmov in biotehnologjije, stanju okolja in kmetijstvu. Smo edini laboratorij, ki analizira prisotnost strupenih snovi, ki jih v vzorcih ne iščemo tarčno, temveč določamo prisotnost vseh strupenih snovi v posameznem vzorcu s pomočjo bioloških senzorjev – mikroorganizmov in celic, spremljamo stanje okolja preko preučevanja vsega živega, preučujemo opraševalce, analiziramo gensko spremenjene organizme v hrani, krmi in v semenih, SARS-CoV-2 v odpadnih vodah … Vsi ti utrinki koristijo družbi in veliko jih apliciramo tudi na podjetniško raven.
Kateri so glavni cilji vašega mandata?
Naslednja tri leta nas bo zaposlovalo zlasti dokončanje zgradbe biotehnološkega stičišča. To nam bo dalo nov zagon. Trenutno delamo v utesnjenih razmerah, 60 naših vrhunskih raziskovalcev dela v kontejnerjih. Povsem jasno je, da potrebujemo nove prostore in moderne laboratorije. Infrastruktura nam omogoča, da razširimo naše sodelovanje po svetu, ne le z ostalimi raziskovalnimi institucijami, temveč tudi s podjetji. Delamo za deset najbolj tehnično razvitih laboratorijskih podjetij – v sklopu razvoja zdravil, cepiv, terapevtskih virusov, molekularnih analiz. Ponosni smo na naše tehnologije, na naše delavnice in izobraževanja na splošno – v zadnjih petih letih smo na področju modernih molekularno bioloških tehnologij izobraževali preko 300 strokovnjakov iz celega sveta.
Drugi pomemben cilj je usmerjen v povezovanje, komunikacijo. Znanost postaja vse boj zapletena, že med panogami se ne »razumemo« vedno. Podajanje informacij sunkovito narašča. Povezovanje različnih ved je nuja, pa ne le povezovanje biologije, računalništva, medicine in tehnike, temveč širše – naravoslovja, družboslovja, tehničnih ved. Ker se družba tako hitro razvija, svet znanosti ne sme biti razdrobljen.
Poglejte samo aktualne covid razmere. Vlade, ki so vključile v reševanje epidemije poleg strokovnjakov s področja medicine in epidemiologije tudi tiste s področja obvaldovanja podatkov, humaniste in družboslovce, so žele največje uspehe. Družbenih vprašanj ne moremo reševati izključno tehnično – aktivirati je treba ljudi, da prevzamejo odgovornost, ne le zase temveč tudi za skupnost, v kateri delujejo. To velja v organizacijah, podjetjih, institutih in na ravni države. Globoko verjamem, da ljudje potrebujejo znanje in opolnomočenje, na podlagi katerega se lahko odločajo in nato za svoje poteze odgovarjajo. To bo gonilo moderne družbe.
Kako ocenjujete status znanosti?
Znanost je v slovenski družbi na žalost podcenjena, podobno kot kultura. Brez znanosti pa ni napredka. Odločevalcem moramo pokazati in dokazati, kako pomembna je znanost. Bistveno pa je tudi njeno razumevanje.
Kako razumete voditeljstvo v znanosti? V katero smer se obračate na NIB?
Vse več mladih zapušča Slovenijo, saj v Evropi prepoznava domovino – vodje se bomo morali zato bolj potruditi, da ustvarimo dobro okolje, dobre odnose na delovnem mestu, vedoč, da se vrednote spreminjajo. Na NIB načrtno delamo na tem, da opolnomočimo raziskovalce, da osvajajo mehke veščine kot so projektno in timsko delo, vrline pogajanja z naročniki, uspešno vodenje sodelavcev ipd. Naši raziskovalci preko projektov prinašajo denar, zato so vodje oddelkov, ki skrbijo za poslovanje in razvoj kadrov, naše ožje vodstvo. Moj cilj je okrepiti tudi sodelovanje z gospodarstvom s skupnimi razvojem in prek odprodaje znanja.
Pred petimi leti smo ustanovili prvo spin-out podjetje Biosistemika, pred kratkim pa je zaživelo še drugo odcepljeno podjetje Niba Labs. S tem ste odprodali znanje, ki izkazuje velik tržni potencial. Kakšna so pričakovanja?
Prenos znanja na podjetniški nivo je smiseln. Sredstva, do katerih pridemo, nato ponovno vlagamo v raziskave in razvoj ter tako plemenitimo razvoj znanosti. Vsekakor pa sredstva niso edini cilj, raziskovalci radi posredujemo znanje za konkretne cilje in se veselimo skupnih rezultatov pri razvoju podjetij, s katerimi sodelujemo. V odcepljenih podjetjih zaposlujemo tudi naše kadre, čeravno z zaposlivostjo naši raziskovalci resnično nimajo težav. V Biosistemiki je zaposlenih pet doktorjev znanosti iz NIB, v Niba Labs pa štirje, vključujejo nas tudi v svoje nove projekte. Verjamem, da je ustanavljanje spin-out podjetij izredno pomembno kot ena od možnosti, kako znanje, ki smo ga razvili na NIB, uspešno prenesti v družbeno okolje. Če to omogoči nastanek novega visokotehnološkega podjetja, je to koristno – plačuje davke, zaposluje ljudi in posluje z visoko dodano vrednostjo.
Med vašimi željami za vodenje je tudi, da bi “okrepili komuniciranje z javnostjo in odločevalci”. Kako se boste lotili tega?
V lanskem letu smo aktivnosti za popularizacijo znanosti in informiranje javnosti o tem, kaj raziskujemo in kakšni so naši razultati , intenzivirali, saj smo praznovali 60. obletnico. S pomočjo lastnih komunikatorjev znanosti in zunanjih sodelavcev smo zasnovali serijo promocijskih dogodkov in filmov in zelo jasno določili, kaj in komu sporočamo določene vsebine.
Sodelujemo s spletnimi mediji, revijami, televizijo, radiom in poskušamo najti pravo ravnotežje v poročanju, da podajamo izsledke znanosti strokovno, a razumljivo in hkrati zanimivo, a ne senzacionalistično, kar ni vedno enostavno. Dogodke vedno opremimo z zanimivimi zgodbami, ki jih tudi vizualno predstavljamo na našem YouTube kanalu (https://www.youtube.com/channel/UCLApySjevDFjhUaD230RrRA/videos)
Na spletni strani objavljamo tudi podatke o SARS-CoV2 v odpadni vodi, ki jih pošiljamo tudi posvetovalni skupini vlade.
Čeravno že skoraj “ponarodelo” vprašanje, a vseeno: kateri so vaši pomisleki in predlogi za izboljšanje financiranja znanosti?
Sodelovala sem v svetu za znanost Agencije za raziskovalno dejavnost v času direktorja Francija Demšarja, ki je razdelitev financiranja znanosti zastavil transparetno in s pomočjo tujih recenzentov. Glavni problem vidim v pomankanju sredstev– smo še daleč od cilja financiranja znanosti s 1% BDP, ki je bil zastavljen v Znanstveni in inovacisjki strategiji Slovenije, sprejeti v parlamentu leta 2011. Država namenja 0,5% BDP, to je precej manj kot v razvitih državah. Inštituti recimo delujemo kot podjetja. V 90 % se napajamo iz projektnih sredstev. To je nevzdržno. Vodje, ki imajo v ekipi 60-70 ljudi, so plačani zgolj iz projektnih ur. Ne poznam države, ki bi imela tako urejeno financiranje znanstvenih inštitutov. Delež stabilnega financiranja, ki ga predstavljajo programi, je bistveno prenizek. Naslednja velika težava pa je financiranje raziskovalne opreme. Upamo, da bo sprejetje novega Zakona o raziskovalni dejavnosti prineslo izboljšanje na tem področju.
Kakšne so posledice tega?
Zaradi stalnega pehanja za projekti je zelo moteno ustvarjalno znanstveno delo in zelo pomembno – oteženo je sodelovanje z gospodarstvom, saj vsi raziskovalci, ki so zaposleni, izpolnjujejo naloge na projektih in nimajo prostih kapacitet. Soočamo se tudi s t.i. dolino smrti, ki zija med raziskovalnimi dosežki in možnostjo preizkusa njihove uporabnosti v smeri izdelka ali storitve. Včasih smo imeli agencijo TIA, ki je namenjala sredstva za ta vmesni korak. Podjetje običajno financirajo raziskave in tehnologije, ki dajejo rezultate na kratek rok, ne pa tudi raziskav, ki so zgolj »razvojno obetajoče«, nekaj, kar še nastaja. Poskus združevanja raziskovalnega dela in gospodarstva so bili SRIP-I, ki pa so žal zastavljeni zelo birokratsko – kar podjetja odvrača od sodelovanja. Novi obet je nedavno podpisani sporazum o vzpostavitvi regionalne platforme za prenos tehnologij (Central Eastern European Technology Transfer – CEETT platform), ki jo vzpostavljamo SID banka, Evropski investicijski sklad (EIF) in Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR).
Slovenija se umešča med inovacijske sledilce, pa čeprav imamo relativno močno znanstveno osnovo, prodorna podjetja in tradicijo inovatorstva. Kako si razlagate to diskrepanco?
Ko nastopi kriza na žalost v povprečju podjetja najprej razpustijo raziskovalni oddelek. To kaže, da nismo miselno naravnani v pravo smer. V Sloveniji tudi težko plačamo realno ceno raziskave, prenosa znanja. Zdi se, da znanje nima prave veljave.
Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?
Združenja, kot je vaše, so nujna potreba. Po svetu delujejo zelo dobro, pri nas morda malo manj, ker smo Slovenci premalo pripravljeni sodelovati. Tega se moramo še naučiti. Enostavno nimamo tradicije sodelovanja. Gre za izboljšnje razumevanje različnih deležnikov – torej institutov, univerz, malih in velikih podjetij. Združenja so nekakšna tržnica idej in potreb, iz katerih se rojevajo novi projekti.
Znanost je močan gradnik družbe. Kako pa zaznamuje vas, osebno? Kdo so vaši vzori?
Ljubezen do narave so mi dali starši, za znanost sem se odločila že zgodaj. Prvi herbarij sem naredila pred vstopom v šolo. Znanost pač ni le poklic, je strast, radovednost, način življenja. Človeku ogromno da, ga obkroža z zanimivimi ljudmi in občutkom pripadnosti mednarodni skupnosti ter zadoščenjem, da s svojim delom prispevaš družbi in izobražuješ mlade ter splošno javnost.
Hkrati pa je zame zelo pomembno, da imam čas za družino in zase. Ravnovesje med delom in privatnim življenjem postaja vse večji izziv, ki se ga bo morala moderna družba lotiti zelo resno in znanost ni nobena izjema. Znanosti in inovacijam bom ostala zvesta.
Kaj priporočate v branje?
Za ljubitelje poljudne znanstvene literature med katere sodim tudi sama priporočam Kratko zgodovino vsega, avtorja Billa Brysona, saj je zgodovina znanosti napisana s kančkom humorja, kakor tudi knjiga Poslednja priložnost, avtorja Douglas Adamsa. Imenitno branje so tudi knjige, ki jih piše Yuval Noah Harrari kot na primer 21 nasvetov za 21. stoletje, priporočam pa tudi knjigo Jareda Dimonda Dovčerajšnji svet. Kot biologinja ne morem mimo knjige Richarda Dawkinsa: Sebični gen.
In še za konec: kakšno je vaše življenjsko vodilo?
Spoznanje, da je vsak sam odgovoren za svoje življenje, počutje in srečo ter da lahko spreminjamo le sebe in svoje vedenje ne pa drugih ljudi. Tudi svet, ki ga vidimo okrog sebe, je naša subjektivna kreacija.
Veliko mi pomeni svoboda, da lahko pri svojem delu izberem pot, ki je etična in pomembna tako za znanost kot za družbo. Pomembni so mi dobri odnosi, rada delam v skupini in globoko verjamem v moč sodelovanja, skupne vizije in načrtovanja ciljev. Hvaležna sem za vso modrost, ki sem jo prejela od svojim mentorjev, sodelavcev in za vso ljubezen in podporo družine. Hvaležna sem za čudež narave, ki nas obdaja in ta velik privilegij, ki ga imamo prebivalci Slovenije, da živimo na tako lepem delu sveta. Ohranimo ga!
Za SIS EGIZ Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications