“Inoviranje v farmacevtski industriji je kolektivni šport”
V Razvojnem centru Slovenija v Leku so prvi in edini razvili kompleksno generično nanotehnološko zdravilo z učinkovino ferumoksitol. Pogovarjali smo se z Zdenkom Časarjem, vodjo zgodnjega razvoja farmacevtskih izdelkov v Razvojnem centru Slovenija, ki poudarja, da je dobra inovacijska ekipa tista, kjer izmenjava ideja poteka odprto, ne glede na hierarhijo v podjetju. Nujna sestavina za uspeh pa je prava mešanica drznih idej in izkušenosti.
Zdenko Časar, vodja zgodnjega razvoja farmacevtskih izdelkov v podjetju Lek, d.d.
Ožji del nagrajenega tima z direktorjem Razvojnega centra Slovenija Matjažem Trškom (v zadnji vrsti pri z leve) in predsednikom uprave Leka in predsednikom Novartisa v Sloveniji Robertom Ljoljom
Pred kratkim vam je Gospodarska zbornica Slovenije podelila priznanje za eno izmed najbolj inovativnih podjetij. Prejeli ste zlato nacionalno priznanje za koloidno suspenzijo superparamagnetnih železovih nanodelcev za zdravljenje anemije. Sliši se zapleteno. Kaj pravzaprav je to?
Z zlatom nagrajena inovacija za razvoj generične verzije ferumoksitola je plod večletnega truda, ki smo ga zaposleni iz Razvojnega centra Slovenija vložili v razvoj lastne zdravilne učinkovine in končne farmacevtske oblike. Do zdaj je bilo na voljo le zdravilo originatorja, ki pa je bilo zaradi visoke cene manj dostopno. Ferumoksitol za injiciranje tako predstavlja pomemben korak pri zdravljenju anemije zaradi pomanjkanja železa, saj povečuje dostopnost najnaprednejšega nanotehnološkega zdravila širšemu krogu bolnikov.
Poenostavljeno rečeno to pomeni, da učinkovina ferumoksitol omogoča bistveno boljšo biološko razpoložljivost v primerjavi s klasičnimi zdravili za zdravljenje anemije. Temelji na superparamagnetnih nanodelcih železovega oksida s polimernim sladkornim ovojem. Pri inovaciji gre tako za prebojni pristop k razvoju kompleksnih nanotehnoloških generičnih farmacevtskih izdelkov.
Kako dolgo je potekal razvoj zdravila?
Celoten razvoj zdravila je od prvih eksperimentov do odobritve Ameriške agencije za hrano in zdravila FDA potekal več kot deset let.
Kdo so člani ekipe? Kako ste jo oblikovali?
Ob začetku smo ekipo oblikovali v ožjem obsegu, kasneje pa se je glede na faze projekta in potrebe po raznolikih znanjih širila. Na koncu je štela več kot 120 sodelavcev. Ob tem smo še posebej ponosni na dejstvo, da je bila ekipa dobro uravnotežena po spolu, saj jo je sestavljalo približno polovica žensk in polovica moških sodelavcev. Ker je šlo za razvoj izjemno zahtevnega zdravila, so sodelovali strokovnjaki iz različnih področij, kot so kemija in kemijsko inženirstvo, farmacija, fizika, strojništvo, elektroinženirstvo ter kemijska in farmacevtska tehnologija. Za razvoj zdravilnih učinkovin je bilo treba opraviti vse od analitskega in farmacevtskega razvoja, biomedicinskih raziskav, toksikologije in farmakokinetičnih študij do učinkovitega projektnega vodenja, registracije zdravilnih učinkovin ter zdravil, upravljanja kakovosti in zaščite intelektualne lastnine.
Kako poteka tako inoviranje? Kakšna je dinamika v skupini? Kdo vodi, kdo sledi?
Inoviranje je potekalo na dveh ravneh. Ena je obsegala individualno razvojno delo strokovnjakov na posameznih področjih, druga pa timsko delo, kjer je vsak dodal svoj kos v celoten mozaik. Tako smo skupaj spremljali rezultate po posameznih področjih dela in načrtovali nadaljnje korake v razvoju, ki so nas vodili bližje k cilju. Lahko bi rekel, da je šlo za neke vrste matrično organizacijo dela.
Če bi morali inoviranje primerjati s športom, katerega bi izbrali? Individualni ali kolektivni? Zakaj?
Inoviranje v farmacevtski industriji je seveda kolektivni šport. Za razvoj zdravil je potreben širok spekter znanj in veščin, hkrati pa je to delo tako zahtevno, da ga zgolj posameznik ne more obvladati sam.
Kako bi sicer opisali dobro inovacijsko ekipo? Kateri elementi so ključni?
Dobra inovacijska ekipa je tista, v kateri poteka izmenjava idej odprto, ne glede na hierarhijo v podjetju, in v kateri se sodelavci počutijo psihološko varne. Poleg tega je pomembno, da je ekipa čim bolj raznolika, saj tako lahko odstiramo nove poglede, ki so v preveč homogenem okolju težje dostopni. Nujna je tudi prava mešanica drznih idej in izkušenosti. Zato iščemo tako ljudi s prebojnimi idejami kot tudi take, ki poskrbijo, da te ideje pretvorimo v končni rezultat.
Kako ste doživeli podelitev priznanja zlati inovator?
Opažam, da so se v zadnjih letih merila pri ocenjevanju inovacij, ki se potegujejo za priznanja GZS, zvišala. To se mi zdi prav, saj tako najdemo res tiste najboljše inovacije, ki imajo tudi največji potencial. Zato smo še toliko bolj veseli letošnjega zlatega priznanja GZS, še posebej, ker je bila letos konkurenca res izjemna. Ponosni smo na ta dosežek in verjamemo, da nam bo dal zagon za nadaljnje razvojne podvige na najzahtevnejših področjih naše industrije.
Kako v Leku spodbujate vključenost, dobre odnose? Kako vzgajate nove generacije inovatorjev?
Inovativnost je v našem podjetju ena izmed ključnih vrednot in je vpletena v vsa področja dela, nenehno jo spodbujamo z različnimi pobudami in dejavnostmi. Trudimo se za odprto komunikacijo v razvojnih timih in hkrati želimo, da so raziskovalci opolnomočeni ter imajo možnost samostojnega sprejemanja odločitev. Z vključevanjem mladih v razvoj najzahtevnejših zdravil, kjer lahko delajo z ramo ob rami z izkušenejšimi kolegi, pa omogočamo tudi učinkovit prenos znanja na nove mlajše generacije. Pomemben pogoj je tudi podpora z vidika investicij in ustrezne opreme. Kot izjemno inovacijsko usmerjeno podjetje tovrstnim projektom dajemo prednost.
Nove generacije inovatorjev kalimo tudi s sodelovanjem z drugimi institucijami, tako s fakultetami in univerzami kot z raziskovalnimi organizacijami. Verjamemo namreč, da nam prav to omogoča napredek, snovanje inovativnih rešitev in tudi razvoj talentov.
Kako bi opisali inovacijsko kondicijo Slovenije? Kje blestimo, kje je še prostor za izboljšave?
Slovenija resda ne sodi v sam vrh najbolj inovativnih držav Evropske unije, a to pomeni le, da imamo še več priložnosti za izboljšave. Glede na nabor udeležencev izbora GZS imamo v Sloveniji kar nekaj podjetij, ki so sposobna inovirati na najvišji ravni. Potrebujemo pa več sistematičnega sodelovanja, v katerem bi lahko podjetja iz različnih industrij med seboj delila dobre prakse. Avtomobilska industrija bi na primer lahko farmacevtski predstavila, kako se inoviranja lotevajo v njihovem okolju. To bi po mojem mnenju pripomoglo k spreminjanju utečenih poti inoviranja in še izboljšalo dosežke. Prav tako priložnosti vidim v šolskem sistemu. Mlade bi lahko še bolj usmerjali v kreativnost namesto v učenje na pamet. Ker svet stoji na mladih, bi bila to najboljša naložba v inovativno Slovenijo v prihodnosti.
Kako k temu prispeva naše združenje SIS – EGIZ, katerega član ste?
Menim, da ima združenje SIS EGIZ pomembno vlogo pri spodbujanju inovacijske miselnosti v slovenskem gospodarstvu. S svojimi dejavnostmi, kot sta strateško povezovanje in mreženje, zagotovo pripomore, da se v Sloveniji ustvarja spodbudno okolje, pridobiva pomembne investicije za razvoj in našo državo umešča na zemljevid inovativno-razvojnih držav.
Pred kratkim je v javnost prihrumela informacija, da je Lek, ki letos praznuje dve desetletji pod okriljem švicarskega farmacevtskega velikana Novartis, pred enim večjih pretresov v zgodovini. Ob ločitvi Sandoza od Novartisa se namreč postavlja vprašanje, kakšna bo ločitev Biofarmacevtike od Leka. Kaj se v resnici dogaja?
Kot veste, je Novartis konec avgusta objavil, da namerava Sandoz, svojo divizijo za generična in podobna biološka zdravila, oddeliti v novo samostojno družbo, ki bo kotirala na borzi. Cilj je povečati vrednost za delničarje, in sicer z oblikovanjem vodilne evropske generične družbe in vodilnega svetovnega proizvajalca podobnih bioloških zdravil. Tako Novartisu kot Sandozu bo oddelitev omogočila boljšo osredotočenost in možnost izvajanja neodvisnih strategij rasti.
Za SRIP Zdravje – medicina pripravila: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications, https://iufc.si/en/home/
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.