Zdravstvo na prelomu digitalne dobe
Dnevnik.si, Avtorica: Tonja Blatnik
Prihodnji teden Slovenija gosti zasedanje skupščine partnerjev evropskega projekta HealthChain, ki spodbuja uvajanje inovativnih digitalnih rešitev v medicino. V Ljubljani se bo zbralo 46 predstavnikov 19 partnerjev iz petih držav. Cilj: preseči vrzel med IKT in medicino ter tako pomagati bolnikom do boljše in hitrejše oskrbe.
»V zadnjih 100 letih so zdravstveni sistemi postajali vse bolj industrializirani z modeli upravljanja, ki se pretirano osredotočajo na postopke, namesto da bi spodbujali boljše zdravstvene rezultate. Tehnologija in umetna inteligenca (UI) imata potencial za preoblikovanje zdravstvenih sistemov,« je prepričan dr. Ricardo Baptista Leite, predsednik Health AI, agencije za odgovorno rabo UI. Da to niso le besede na papirju, dokazujejo različne iniciative. Ena izmed njih je evropski projekt HealthChain, ki ga za Slovenijo koordinira SRIP Zdravje – medicina, Slovensko inovacijsko stičišče, sodelujejo pa Kirurški sanatorij Rožna dolina (KSRD) ter IT-podjetji Gospodar zdravja in Parsek. O dolgoročnih koristih projekta bo prihodnji teden izmenjevalo izkušnje 46 predstavnikov iz petih držav: Španije, Portugalske, Hrvaške, Nizozemske in Slovenije. Pred zasedanjem skupščine partnerjev projekta, ki je del programa I3 (Interregional Innovation Investment), je dr. Alenka Rožaj Brvar, direktorica Slovenskega inovacijskega stičišča in SRIP Zdravje – medicina, izrazila zadovoljstvo nad tem, da smo v Sloveniji uspeli povezati kompetentne partnerje, ki že aktivno rešujejo konkretne izzive. Končni cilj projekta je izboljšati izvajanje zdravstvenih storitev, natančneje: skrajšati čas hospitalizacije s povprečno 7 dni na 2 dni pri posegih zamenjave kolka pri starejših pacientih, ne da bi pri tem ogrozili varnost pacientov. Zato sta razvoj in izvajanje inovativnih psihosocialnih in tehničnih pristopov, ki prispevajo k zanesljivosti storitev in zmanjšujejo psihosocialne izzive bolnikov, nujna.
Varno, učinkovito, hitro
Konkretno: pri menjavi kolčne proteze je ležalna doba zelo kratka, bolnik pa pride na kontrolo k zdravniku šele po 14 dneh. Vmes je brez ustrezne zdravniške pomoči. Partnerji projekta izdelujejo aplikacijo Mobilna izkaznica zdravja Gospodarja zdravja. V projektu bodo bolniki ali njihovi skrbniki s pomočjo te aplikacije lahko varno komunicirali z zdravstvenimi izvajalci, uporabljali storitve na daljavo in dobili podporo tudi doma. V primeru neželenega poteka ali težav bodo izvajalci obveščeni in bodo bolnika lahko usmerjali. Prof. dr. Vojko Flis je za Kirurški sanatorij Rožna dolina dodal: »Aplikacija bo zmanjšala tudi število obiskov pri zdravniku. Bolniku bo prihranila pot do zdravnika – za starostnike je to običajno kar majhen podvig – ambulanto pa bo razbremenila in prihranila več časa za bolnike, ki potrebujejo pregled v živo. Hkrati bo aplikacija povezana s sistemom za naročanje, ki že sedaj v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina deluje na bolniku prijazen in hiter način.« Partner konzorcija HealthChain, Gospodar zdravja, prav tako omogoča učinkovitejše, hitrejše in kakovostno izvajanje zdravstvenih storitev. Mag. Gorazd Hladnik, strokovnjak za menedžment in razvoj zdravstva, je povedal, da bodo bolniki z endoprotezno oskrbo kolka s pomočjo mobilne izkaznice »upravljali svoje zdravje. Ves čas, pred in po operaciji, bodo na daljavo povezani z izvajalcem zdravstvene storitve KSRD. Aktivno bodo vključeni v proces zdravljenja in pridobili bodo za to potrebna znanja. Ob neprekinjenem spremljanju se bodo počutili vključene in varnejše.«
Da gre za aktualno rešitev, dokazuje tudi usmeritev EU. Evropski parlament je namreč 24. aprila letos sprejel uredbo o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (EHDS). To je eden osrednjih gradnikov močne evropske zdravstvene unije, ki bo opolnomočil posameznike po vsej EU, tako da jim bo dal večji nadzor nad njihovimi zdravstvenimi podatki. Ljudje bodo lahko lažje dostopali do teh podatkov in jih delili. Pri razvoju naprednih rešitev, ki pomembno prispevajo k digitalizaciji zdravstva, je aktivno tudi podjetje Parsek. »S promocijo in napredkom digitalne transformacije pridobivamo vsi igralci v panogi na vseh evropskih trgih, posebej pa to čutijo pacienti,« je dejal Gašper Čehovin. Za preseganje vrzeli med informacijsko tehnologijo (IT) in medicino je »potrebno voditeljstvo. Treba je hitro vpeljevati inovacije, potrebno je strokovno izobraževanje zdravstvenega kadra in kadra v oskrbi, potrebna ja digitalizacija, potrebne so socialne inovacije,« je cilje zaokrožila dr. Rožaj-Brvarjeva.
Eno od desetih delovnih mest
Zdravje je tudi vir zaposlitve – med desetimi delovnimi mesti v državah OECD več kot eno pripada področju zdravja. Francesca Colombo, vodja zdravstvene divizije pri OECD, ki bo sredi junija nastopila na konferenci na IEDC – Poslovni šoli Bled, posvečeni tej tematiki, je prepričana, da vlaganje v učinkovitejše zdravstvene sisteme, na primer v njegovo digitalno preobrazbo, prinaša tudi zdrave gospodarske učinke. Po podatkih ministrstva za zdravje RS gospodarstvo iz letnih prihodkov za razvoj in vzdrževanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) namenja od 6 do 10 odstotkov sredstev. Glede na to, da je za storitve v zdravstvu zbrano več kot 4 milijarde evrov, bi torej v IKT morali vlagati (za investicije in vzdrževanje) okrog 350.000.000 evrov letno. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvajalcem v javni zdravstveni mreži namensko nakaže skupaj nekaj manj kot 7 milijonov evrov za neposredno vlaganje v IT, izvajalci pa od svojih prihodkov za IKT namenijo manj kot 2 odstotka sredstev.
Naložite si PDF članka: Zdravstvo na prelomu digitalne dobe_clanek_17.5.2024