INTERVJU:
Mag. Mateja Urlep je mati slovenske biofarmacevtike in vodilna strokovnjakinja na področju podobnih bioloških zdravil v Sloveniji. Poudarja, da je na tem področju pri nas veliko izjemnega strokovnega znanja, zavzema se tudi za prodor žensk, zato je še posebej vesela, da je njeno štefeto Lekovi Biofarmacevtiki prevzela ženska. Kot pravi je pot žensk v poslovnem svetu težja od moških kolegov, tudi zato dr. Urlepova nastopa tudi v vlogi mentorice mladim inovativnim posameznikom in podjetjem.
Avtorica: Tonja Blatnik, iUFC
Kako se biofarmacevtika razlikuje od farmacevtike? Kdaj se je razvila, zakaj?
Z izrazom biofarmacevtika zajemamo biološka zdravila, ki so kompleksne makromolekule pridobljene iz živih celic, z izrazom farmacevtika pa opredeljujemo v bistvu vsa zdravila – tista, ki vsebujejo biološke učinkovine kot tista, ki vsebujejo učinkovine, pridobljene s kemijsko sintezo (male molekule, klasična zdravila). Biofarmacevtika se je razvila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, na podlagi znastvenih dognanj in prebojev genskega inženiringa. Takrat so tehnike rekombinantne DNK prišle v širšo uporabo, tehnološki napredek pa je omogočil pravi razcvet bioloških zdravil od preloma tisočletja naprej.
Kako je z njenim razvojem v Sloveniji?
V Sloveniji smo v Leku že zelo zgodaj, pred prelomom tisočletja začeli razvijati podobna biološka zdravila (biosimilarje). Torej imamo že pestro izkušnjo več kot treh desetletij razvoja tehnologij za proizvodnjo biofarmacevtikov – tako biosimilarjev kot originalnih bioloških zdravil.
Po poročanju STA je sedem od desetih najuspešnejših farmacevtskih izdelkov na svetu bioloških zdravil. V čem se biološka zdravila razlikujejo od ostalih? Katera so dostopna v Sloveniji? Kako je s ceno?
Biološka zdravila delujejo bolj ciljno (t.i. tarčna zdravila) na določen del imunskega sistema ali celice ter imajo pogosto manj stranskih učinkov kot klasična zdravila in pogosto omogočajo zdravljenje tistih bolezni, ki jih s klasičnimi zdravili ne moremo učinkovito obvladovati – npr zdravljenje raka, avtoimunskih bolezni, diabetes …
V Sloveniji so danes biološka zdravila relativno dobro dostopna. Razvoj novih bioloških zdravil je izjemno kompleksen, dolg in drag, obenem pa omogočajo bolnikom izjemno izboljšanje kakovosti življenja, vse to pa se odraža tudi v ceni. Prav zato je tako zelo pomembno, da s podobnimi biološkimi zdravili (biosimilarji) omogočimo večjemu številu bolnikov dostop do sodobne terapije.
Svojo karierno pot ste gradili v Leku, Sandozu. Verjetno ste najbolj ponosni na vzpostavitev enoto biofarmacevtike V Mengešu. Kako se spominjate tega obdobja? Kakšni so bili začetki?
Bilo je pravo pionirsko vzdušje in oranje ledine – na štartni črti smo začeli najprej z majhno ekipo peščice »specialcev«, večinoma novih lekovcev, ki so postali jedro ekipe. Začeli smo v podjetniškem duhu in vsi smo bili do neke mere multipraktiki. Bili smo zelo povezani, izjemnoprodorni in hitro smo se učili; na lastnih napakah in v sodelovanju z vodilnimi tujimi strokovnjaki.
Kateri so bili ključni dosežki enote? Kaj je njen doprinos?
Enota so timi in timi so ljudje. Ključni za vse velike dosežke so dobri interdisciplinarni timi, dobri kadri, ki so razvili veliko paleto biosimilarjev ter originalnih bioloških zdravil in ki so izbojevali ključno pozicijo razvojnih in proizvodnih centrov znotraj globalnih mrež Novartisa in Sandoza.
Nato vas je pot vodila v Nemčijo. Kaj ste delali tam?
Na nivoju Sandoza smo morali vzpostaviti na novo globalno marketinško in prodajno mrežo, specializirano za lansiranje in zagotavljanje dostopa do biosimilarjev, pa mi je vodstvo Sandoza zaupalo to nalogo. V tem obdobju smo na globalne trge lansirali Sandozove prve tri biosimilarje (Omnitrope liq, Binocrit in Zarzio).
Leta 2008 ste ustanovili podjetje TikhePharma. Zakaj odločitev, da greste na svoje? S čim se ukvarja vaše podjetje?
Svoje znanje s področja bioloških zdravil in še posebej biosimilarjev sem kot svetovalka posredovala globalni biofarmacevtski industriji.
Poznamo vas tudi v vlogi izvršne direktorice podjetja NIBA Labs. Kaj lahko poveste o tej zgodbi?
V Sloveniji je res veliko izjemnega strokovnega znanja na področju biofarmacevtike, ki posega tudi v najsodobnejše celične in genske terapije. Kot odcepljeno podjetje Nacionalnega Inštituta za Biologijo (NIB) se uveljavljamo kot eksperti za analitiko virusnih vektorjev.
Ste aktivna članica HealthDay, skupnosti za inovacije v zdravstvu, čigar parter je tudi SIS Egiz. Za kaj se zavzemte v tej vlogi?
V tej vlogi sem se predvsem zavzemala za pomoč in mentorstvo mladim, inovativnim podjetjim, ki so novinci na področju zdravstva in se zgubljajo v labirintu zahtev in regulative za razvoj inovacij v zdravstvu.
Če bi lahko spremenili karkoli v vaši panogi, kaj bi to bilo in zakaj?
Globalno gledano – več žensk na ključnih poslovnih voditeljskih mestih in ne samo v kontroli kakovosti in zagotavljanju kakovosti (QA/QC).
Nastopate tudi v vlogi mentorice ženskam. Zakaj čutite to poslanstvo kot pomembno?
Mogoče najpomembnejše poslanstvo od vsega, saj moramo biti ženske bistveno boljše in prodornejše, da se izenačimo z moškimi, ki v svetu zasedajo vodilna mesta. Ogromno mi je pomenilo, da mi je uspelo zagotoviti, da je mojo štafeto v Lekovi Biofarmacevtiki prevzela ženska, Slovenka, ki je še nadgradila dobre začetne korake.
Pot nas žensk je v poslovnem svetu težja, saj nemalokrat izpademo iz igre za najpomembnejša voditeljska mesta na račun kolegov. Za naše napake ni varnih mrež (safety network) in zlatih padal (golden parashut). Zato mi je v veselje in čast, da sem lahko mentorica ženskam in jim pomagam na uspešni poslovni poti.