25 let povezovanja za razvojne preboje Ljubljanske urbane regije:

Regija z največ inovacijskega naboja v Sloveniji

Za spodbujanje inovativnosti je ključen dobro povezan, dinamičen in delujoč ekosistem, ki omogoča prenos znanja in razvoj novih rešitev. K temu že 25 let prispeva Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ki jo vodi mag. Lilijana Madjar. Prepričana je, da je sodelovanje in iskanje skupnih interesov pot do ustvarjanja dodane vrednosti. Kot članica SIS EGIZ igra aktivno vlogo pri prepletanju vseh družbenih stebrov na področjih od lokalnega preko regionalnega do evropskega.

Pripravila: Tonja Blatnik

Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je letos zaznamovala 25 let delovanja. Kaj bi v regiji manjkalo, če RRA LUR ne bi bilo?

Manjkal bi pomemben člen razvojne hrbtenice regije. V LUR živi približno četrtina prebivalstva Slovenije in potrebuje prostor, kjer se različni interesi srečajo, uskladijo in prevedejo v skupne projekte. To je naša najpomembnejša naloga.

V teh 25 letih smo omogočili veliko infrastrukture in novosti, ki so danes samoumevne, nekoč pa niso bile. Od samega začetka aktivno utiramo pot trajnostni mobilnosti v regiji, saj je promet en njenih največjih izzivov. Na naših podlagah je denimo zrasel sistem P+R (Parkiraj in se pelji), “jutri” pa bo regija na našo pobudo povezana z mrežo e-koles, ki bodo predstavljala enostavno, dostopno, okolju in zdravju prijazno alternativo avtomobilu.

S pomočjo nepovratnih sredstev so danes občine sodobnejše, bolj zelene, bolje povezane. Veliko smo naredili za spodbujanje podjetništva – več kot sto inovativnih podjetniških idej je skozi naše programe preraslo v uspešna podjetja, dodatnih sto pa jih je vsaj poskusilo. V regiji smo predstavili številne novosti, na primer Knjižnico Reči.

Danes občine v regiji lažje in bolje sodelujejo, imajo tudi sistemsko podporo za srečevanje in skupno strateško razmišljanje. Na podlagi razvojnih podlag in dokumentov, ki jih pripravljamo na agenciji pa lažje načrtujejo projekte.

S sodelovanjem v številnih evropskih in mednarodnih projektih ter delovanjem na evropskem nivoju pa je regija tudi v svetu veliko bolj prepoznavna, kar se dokazuje tudi v velikem interesu za sodelovanje z nami. 

V tem času se je zamenjalo 12 vlad. »Razvoj presega meje občin in političnih barv,« ste dejali na slavnostnem dogodku ob obeležitvi vašega pomembnega mejnika. Je to ključno sporočilo?

Vsekakor. Razvoj ni nikoli samo lokalna ali sektorska zgodba. Še posebej ne v Ljubljanski urbani regiji, ki je največja, najbolj zgoščena in tudi najbolj raznolika regija v državi. Mimogrede: Slovenija ima dvanajst razvojnih regij, LUR pa ima več prebivalcev kot šest najmanjših skupaj. Prav njena raznolikost pa zahteva veliko posluha in veliko usklajevanja, da dosežemo konsenz o skupnih interesih.

In ko ga dosežemo – tedaj se začne pravi razvojni učinek. Takrat lahko občine uspešno povezujemo med seboj za uresničitev projektov, ki presegajo njihove meje, na drugi strani pa spodbudimo državo, da jih podpre. Izkazalo se je, da samo skupna strategija, v kateri vidijo smisel zelo različni subjekti, pripelje do sodelovanja – in do dodane vrednosti. In res odlično sodelujemo. Na nas se občine in drugi razvojni akterji obračajo tudi pri izzivih, za katere nam zakon ne narekuje, da se z njimi ukvarjamo, a to počnemo – tako gradimo zaupanje in dodatno pripomoremo k ugodnem razvoju ekosistema in dvigujemo kakovost življenja v regiji.

Sicer pa se naše delo giblje tudi široko okoli osi lokalnega in nacionalnega sodelovanja. Skozi številna projektna partnerstva in mednarodna sodelovanja, tudi čezoceanska, spodbujamo inovativnost, prinašamo znanje v regijo in spodbujamo povezovanje gospodarstva, raziskovalnih ustanov in civilne družbe.

Zakaj menite, da ste v Ljubljanski urbani regiji tako uspešni pri sodelovanju? Kaj je drugače kot na ravni države ali v drugih regijah?

Rekla bi, da zaradi kombinacije kontinuitete, zaupanja in zelo konkretnega in obsežnega terenskega dela. Ljubljanska urbana regija ima eno regijsko razvojno agencijo. To pomeni bolj skoncentrirano znanje in večjo podporo pri vseh odločevalskih organih. Kontinuiteta je prinesla veliko stabilnejše odnose med ključnimi deležniki, utrdila je zaupanje. Kot pravijo – zakaj bi menjal žarnico, ki sveti?

Na naših sejah se večinoma soglasno odloča, res pa je, da poprej opravimo izjemno veliko usklajevalnega dela na terenu. Svetu regije že od leta 2007 predseduje Zoran Janković, ne nazadnje pa ima tudi agencija stabilno ekipo z veliko izkušnjami in institucionalnim spominom, sama jo vodim že skoraj 20 let. V svetu, ki je vse bolj nepredvidljiv, je kontinuiteta velika prednost. Ne zato, ker bi se oklepali starih vzorcev, to nam narava našega dela niti za trenutek ne dopušča, ampak zato, ker lahko spremembe vodimo z več znanja, manj improvizacije in več zaupanja.

Kako bi ocenili inovacijsko kondicijo regije?

Inovativna regija ni le regija z največ posameznimi projekti, ampak regija, ki zna povezati znanje, ljudi, institucije in kapital v razvojni učinek. Inovacije potrebujejo povezovanje, zaupanje in pogum za skupne odločitve, ob tem pa tudi sistemske okvire, ki omogočajo, da lažje zaživijo in, najpomembneje, spodbude, da preidejo iz delovnih okolij do uporabnikov.

Prostora za izboljšave je predvsem pri zadnjem še veliko, kljub vsemu pa gotovo drži, da smo regija z največ inovacijskega naboja v Sloveniji. Imamo ogromno znanja, koncentracijo razvojnih in izobraževalnih institucij, naprednih podjetij in izjemno število talentov ter najvišji kreativni potencial v državi. Konec koncev imamo v naši regiji tudi SIS EGIZ (smeh). 

Česa bi potrebovali več, da bi bili še boljši?

Enostavno – finančnih sredstev, da bi lahko uresničili več potencialov. Imamo odlične igralce v inovacijskem ekosistemu, ki pa nujno potrebujejo več finančne podpore in infrastrukturno nadgradnjo – RRA LUR, razvojni inštituti, Tehnološki park, start-upi, SRIP-i, tudi SIS EGIZ.

Koliko lahko pri tem pripomorejo kohezijska sredstva?

Skozi kohezijo se financira veliko pomembnih projektov, a je treba odkrito priznati, da kohezijski denar ne sledi dejanskim razvojnim potrebam in inovacijskemu potencialu, ampak predvsem geografski logiki delitve. To je paradoks.

Vzemiva denimo aktualna prizadevanja EU, da se finančno podpre razvoj podjetij s kritičnimi tehnologijami, ki lahko pomembno povečajo konkurenčnost EU. Naša raziskava je pokazala, da je večji del potenciala v naši regiji. Celovita študija GZS je pokazala, da je celo 90 % inovativnega potenciala v zahodni kohezijski regiji. 60 milijonov pa je dobila – vzhodna kohezijska regija. S prizadevanji razvojnega sveta zahodne kohezijske regije in GZS smo dosegli, da bo še letos v okviru STEP uredbe na voljo 30 milijonov evrov sredstev tudi za inovacijska prebojna podjetja na zahodu, sicer bi ostali praznih rok. Iskanje rešitev ciljnega financiranja je nujno, da država kot celota doseže večji učinek.

Kot del zahodne Slovenije torej težje prihajate do razvojnih sredstev. Tu se odpira dodatno vprašanje – kakšna je sploh osnova za merjenje razvitosti regij?

Temeljni kazalnik je BDP na prebivalca, ki pa ne pove veliko o tem, kako ljudje dejansko živijo. Vedeti moramo, da imajo v Ljubljanski urbani regiji sedež številna velika podjetja, s podružnicami po vsej Sloveniji – BDP pa se v veliko primerih pripiše v celoti LUR. K temu dodajmo še približno 140.000 dnevnih migrantov, ki prihajajo na delo v regijo, kjer BDP ustvarjajo, dohodek pa porabljajo doma, kjer so za nameček tudi storitve cenovno dostopnejše.

Kako bi po vašem mnenju lahko to uravnotežili ali razvojne razlike prikazali bolj objektivno?

Za bolj realno oceno bi morali poleg gospodarske aktivnosti gledati tudi produktivnost, razpoložljivi dohodek na gospodinjstvo in zadovoljstvo z življenjem. Ko vzamemo to v ozir, razlike niso večje od 20 odstotkov. Če bi upoštevali še razlike v cenah – razmerje cene kvadratnega metra v LUR ali na Koroškem je 1 proti 2,7, bi se slika še bolj izravnala. Ustrezna interpretacija razvojnih razlik je izjemno pomembna, saj je od tega odvisen prihodnji razvoj posameznih regij.

Ste tudi člani SIS EGIZ. Kaj menite, da je prednost vašega članstva?

SIS EGIZ razumemo kot prostor povezovanja  – dodana vrednost za nas je mreženje in konkretne priložnosti za sodelovanja, ki se odprejo. Na njihovo pobudo smo bili povabljeni denimo k projektu GeneH, v katerem smo se povezali z Univerzo v Coimbri in drugimi portugalski partnerji, predvsem pa s Kemijskim inštitutom, ki je izjemno prodorna institucija, imajo kar 80 industrijskih partnerjev. Načrtujejo dve veliki investiciji, tako da smo že dogovorjeni, da jih v kratkem obiščemo. Na ta način tkemo partnerstva, se spoznavamo in gradimo skupne interese, ki imajo lahko pomemben učinek v regiji.

Ko bomo pripravljali naslednji razvojni program regije, želimo vključiti tudi takšne mreže, ker prinašajo svojevrstno širino in pritegujejo pomembne akterje.

GeneH je projekt za pospeševanje razvoja in uporabe genske terapije, zlasti na področju redkih genskih bolezni. Kako je tako specifičen projekt relevanten tudi za razvojno agencijo?

Prav zato, ker kaže, kako se danes razvoj dogaja. Ne več v izoliranih sektorjih, ampak na presečišču zdravstva, raziskav, industrije, javnih politik in civilne družbe. Naša vloga v tem projektu je, da pomagamo vzpostaviti in razširiti okolje sodelovanja.

Takšni projekti so za razvojno agencijo pomembni tudi zato, ker pokažejo, kje se srečujejo vrhunsko znanje, investicije in družbene potrebe.

V projektu GeneH smo sicer prednostno zadolženi za organizacijo dveh večjih dogodkov v Ljubljani ter zaključne konference v Bruslju, prispevamo pa tudi pri spodbujanju mobilnosti strokovnjakov, diseminaciji in širjenju ekosistemskega vidika. Spremljamo, kako se vključujejo raziskovalne ustanove in sodelujejo z industrijo, kako se iščejo finančni mehanizmi, katere ovire preprečujejo prenos inovacij na trg in do uporabnikov in soustvarjamo rešitve v konzorciju, kako to premostiti. Pri nas je peščica oseb z redkimi genskimi boleznimi, na evropski ravni pa ta številka ni več tako neznatna in investicije bi bile bolj upravičene, zdravila pa dostopna vsem. Zdaj se kopja lomijo na plečih staršev. 

Genska terapija je tudi osnova za bolj personalizirano medicino, za katero verjamemo, da bo vedno pomembnejši del medicine in tako vir zdravja prebivalstva.

RRA LUR pa ne deluje le na področju gospodarskih in tehnoloških inovacij, ampak tudi na področju družbenih inovacij.

Inovacije so tudi novi modeli sodelovanja, novi pristopi v mobilnosti, nove storitve za prebivalce, nove oblike delitve dobrin, novi načini vključevanja ljudi – tukaj je v ospredju vprašanje socialne pravičnosti. 

Tu so zelo pomembni projekti, kot je Knjižnica Reči, pa rešitve na področju mobilnosti za vse, spodbujanje dostopnosti lokalne hrane v javnih zavodih, skupnostni prostori kot je bila Soba za pisanje v Vodnikovi domačiji in podobno. Ti modeli premikajo poudarek od individualnega lastništva k souporabi, od izključevanja k dostopnosti in imajo zelo konkreten vpliv na vsakdanje življenje ljudi.

Če pogledate naprej: kaj bi regija danes najbolj potrebovala, da bi naredila naslednji razvojni korak?

Več sredstev in poguma pri vlaganju v znanje, raziskave in razvojno infrastrukturo. Potencial imamo. Znanje imamo. Ustvarjalnost imamo. Tudi sposobnost povezovanja imamo. Prepogosto pa se ustavimo pri vprašanju, ali si to lahko privoščimo.

Po mojem je pravo vprašanje ravno obratno: ali si lahko privoščimo, da tega ne naredimo. Če želimo ohraniti visoko kakovost življenja, potem moramo danes bolj odločno vlagati v institucije, centre znanja, razvojne projekte, podjetniški ekosistem in sodelovanje med sektorji. Inovacije so pogoj, da bo kakovost življenja v regiji visoka tudi v prihodnje in ne glede na razvoj vseh ostalih regij mora Ljubljanska urbana regija, kjer so skoncentrirane ključne storitve, krepiti svoje konkurenčne prednosti.