V središču: Intervju z Markom Lotričem, generalnim direktorjem in ustanoviteljem mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology
Ekipo 160 zaposlenih v podjetju LOTRIČ Meroslovje povezuje ljubezen do meroslovja, vodi pa jo Marko Lotrič. Kot generalni direktor in ustanovitelj podjetja rad poudari, da imajo družinska podjetja željo po preživetju zapisano v sam DNK. Da bi zagotovili trajni uspeh, so Lotričevi podpisali tudi družinsko ustavo – vsi njegovi trije otroci so tako že vpeti v poslovanje podjetja. Gospod Lotrič, ki ga poznamo tudi kot predsednika Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, namreč verjame, da kot posamezniki lahko sprožimo spremembe, za večje premike pa moramo stopiti skupaj. »Zato so združenja, kot je Evropsko gospodarsko interesno združenje SIS EGIZ, izjemno pomembna, saj vzpostavljajo podporno okolje ter omogočajo povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere. Moč SIS EGIZ vidim predvsem v poznavanju vsakega izmed članov in vseh skupaj.«
Zdi se, da so vam (bili) krizni časi naklonjeni. V korona času ste prejeli dve priznanji; za odličnost družinskih podjetij ter priznanje Predsednika RS Inženirska iskra 2020 – kot član konzorcija DIHAM, za izdelavo prototipa slovenskega respiratorja. Kaj vam pomenita?
Nagrada odličnosti za družinsko podjetje nam predstavlja potrditev, da kot družinsko podjetje dobro delamo v svetovnem merilu. Pri tem ne gre zgolj za dobre finančne izkaze.
Iz zgodbe o Malem princu vemo, da je bistvo očem nevidno. Če hočeš videti, moraš gledati s srcem. A bistvo LOTRIČ Metrology je še kako vidno – to smo ljudje.
Zavzeta ekipa več kot 160 sodelavk in sodelavcev je vsakodnevno tu, za naše stranke. Radi delamo to, kar delamo. Rešitve, ki presegajo njihova pričakovanja, nam prižigajo iskrice v očeh.
Lep primer slednjega je projekt razvoja medicinskega ventilatorja DIHAM, ki je pomemben predvsem zaradi svoje humanitarne note in kot tak predstavlja odziv na nastalo situacijo v Sloveniji v času krize COVID-19. Sodelavci so presodili, da posedujejo dovolj znanja ter da lahko pomagajo. Ponosen sem, da so v projekt vložili ves svoj čas in energijo, saj so delali tako podnevi kot ponoči. Visoka predanost projektu je privedla do izjemnega rezultata, ki ga je potrdila tudi zdravniška stroka in je doživel odličen odziv javnosti ter si, kot rečeno, prislužil tudi priznanje Predsednika RS Inženirska iskra 2020.
Kaj pričakujete, da se bo dogajalo na vaših trgih v naslednjih mesecih? Česa vas je strah, česa se morebiti veselite?
Trenutne razmere se bodo slej ko prej končale, spremembe, ki so jih s seboj prinesle, pa bodo ostale del nas. Suverenejši bomo pri rabi modernih tehnologij, kar bo pospešilo proces digitalizacije ter tako preoblikovalo naše poslovne procese, kar vidim kot priložnost. Še bolj se bomo zavedali pomena partnerstev oziroma medsebojnega povezovanja. Predvsem pa se bomo zavedali naše ranljivosti ter neprecenljivosti sodelavk in sodelavcev.
Pomembno je, da podjetja pridemo iz krize v dobri kondiciji. To razumem tako, da se podjetja v času krize ne bodo finančno izčrpala ter bodo obdržala vse ključne kadre, s katerimi bo mogoče po eni strani izpolniti naročila, po drugi strani pa uspešno kandidirati za nove nominacije na projektih.
V času ohlajanja krize je pomembno, da stalno komuniciramo z zaposlenimi ter obveščamo kupce v tujini o naših strategijah premagovanja izzivov. Pomembno je, da pokažemo našo razvojno moč ter jim zagotovimo, da smo ob zagonu zmožni izpolniti njihova naročila – tako obstoječa kot nova razvojna.
Ustrezen odziv na spremenjen sistem vrednot v veliki meri zavisi od naše sposobnosti zasledovanja jasno postavljenih ter merljivih ciljev, ki ne obsegajo zgolj finančnih kazalnikov. Mislim, da agilna podjetja z dobro postavljenimi temelji nimamo razloga za preveliko skrb – seveda pa moramo biti vsi skupaj izjemno pozorni in redno spremljati trenutne razmere.
Kako bi ocenili, da negotovost, povezana z izbruhom COVID 19, vpliva na inovativnost in kako v LOTRIČ Meroslovju ohranjate visoko raven inovativnosti?
V času, ko smo ljudje negotovi in pridejo na dan temeljna eksistencialna vprašanja, je padec inovativnosti možna posledica. Najverjetneje gre za nek primaren odziv, ki pa nikakor ni nujen.
V podjetju smo vse od začetkov nastale situacije v ospredje postavili skrb za naše zaposlene ter prizadevanje, da v naši sredi ohranimo prav vse sodelavke in sodelavce. S tem smo vzpodbudili občutek varnosti ter tako dosegli prav nasprotno od zgoraj opisanega.
Res da smo iz običajne »cone udobja« prešli na za vse nas novo realnost, kar pa ni vedno slabo. Vsi skupaj smo bili »primorani« razmišljati izven običajnih okvirjev, kar samo po sebi kliče po inovativnosti.
Obenem so bili sodelavke in sodelavci v času pandemije razbremenjeni nekaterih dnevnih službenih obveznosti in bili posledično bolj fokusirani.
Vsi skupaj smo razvili številne nove inovativne pristope, prakse in produkte, zato lahko zaključim, da je bil čas pandemije za nas čas povečane inovativnosti.
Kaj ste od začetka izbruha koronavirusa začeli delati drugače? Kot podjetje in vi, osebno, kot direktor?
Številne poslovne prakse, ki so bile do pred kratkim zgolj črka na papirju, so postale realnost. Opredelitev tveganj ter krizni akcijski načrti so iz teorije prešli v prakso. Jasna in konsistentna komunikacija tako do poslovnih partnerjev kot sodelavk in sodelavcev, reorganizacija delovnih procesov ter prilagajanje naših produktov in storitev pa del vsakdana.
V podjetju LOTRIČ Meroslovje se vseskozi zavedamo odgovornosti, zato smo skrb za točnost meroslovnih postopkov prevzeli tudi v času izrednih razmer. Pri tem nikakor nismo pozabili na sodelavke in sodelavce, njihovo varnost, vključenost ter posledično informiranost.
Kolegij v širši sestavi je dnevno komuniciral preko video konferenc. Vzpostavljena je bila komunikacija na daljavo znotraj timov in oddelkov. Prav vsi sodelavke in sodelavci pa so z moje strani dvakrat tedensko prejeli pisno elektronsko sporočilo, v katerem sem jim podrobneje predstavil trenutno situacijo in načrte za naprej.
Kar nekaj od zgoraj omenjenih praks se je izkazalo kot izjemno učinkovitih in jih tako še naprej izvajamo – kot na primer sestanki kolegija preko aplikacije Teams ter periodična elektronska sporočila zaposlenim.
Ali menite, da so družinska podjetja bolj odporna na krizo?
Družinska podjetja imamo željo po preživetju zapisano v sam DNK.
Poleg tega je v družinskih podjetjih običajno prisotna visoka stopnja agilnosti, kar bistveno pripomore k večji odzivnosti na nastalo situacijo.
Trden temelj predstavljajo vrednote družine in podjetja ter dejstvo, da pri svojih odločitvah ne upoštevamo zgolj finančnih kazalnikov. Tako najverjetneje kasneje sprejemamo »radikalnejše« odločitve. Pomembno nam je, da v svoji sredi ohranjamo prav vse sodelavke in sodelavce, kar predstavlja ključen moment pri zagonu poslovanja po krizi.
Na katere dosežke ste v zgodovini LOTRIČ Meroslovja najbolj ponosni?
Dosežkov ter pomembnih mejnikov v razvoju našega podjetja je veliko.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1991, z odprtjem obrti za kalibracijo tehtnic, uteži in pipet v hiši ženinih staršev, leto pozneje pa je potekala selitev v Selca. Leta 1999 smo pridobili prvo akreditacijsko listino za kalibracijski organ, leto za tem pa odprli laboratorij za merila mase in prostornine. Do leta 2011 – 20-letnice podjetja LOTRIČ Meroslovje, je bila pridobljena akreditacijska listina za kontrolni organ ter imenovanje Urada za meroslovje RS za izvajanje zakonskih overitev meril. Izvedena je bila selitev v nove prostore v Selcah, kjer je še danes sedež podjetja, odprli pa smo tudi dolžinski laboratorij. Začetki drugega desetletja so bili v znamenju internacionalizacije, odpiranja hčerinskih podjetij v tujini ter številnih nagrad, med katerimi vsekakor velja izpostaviti Slovenski gospodarski Oskar, Bronasto Gazelo ter Priznanje RS za poslovno odličnost. Leta 2015 je potekala svetovna premiera lastnega produkta EXACTUM, s čimer smo prodajnemu programu poleg storitev in zastopstev tujih blagovnih znamk merilne opreme dodali tudi lastne meroslovne rešitve. Tri leta kasneje je na trg prodrla skupine produktov TRAMES Unique.
Posebno mesto v razvoju našega podjetja ima podpis družinske ustave. Gre za pisni dogovor, v katerem so navedene vrednote, smernice, zaveze in procesi odločanja. Podpisali smo jo vsi člani družine ter se tako zavezali, da bomo sledili smernicam tako pri delu kot izven njega. Njen pomen je manjšanje tveganja pri prenosu lastništva in upravljanja na drugo ter tretjo generacijo. Odločilno prispeva k stabilnosti podjetja, kar je izjemnega pomena tudi za zaposlene in poslovne partnerje.
Podpis družinske ustave predstavlja začetek prenosa podjetja na drugo generacijo. Veseli me, da so vsi od mojih treh otrok vpeti v poslovanje podjetja, kar predstavlja lepo popotnico za nadaljevanje uspešne zgodbe družinskega podjetja v mednarodnem okolju.
Bi lahko ocenili, kako se vodenje družinskega podjetja razlikuje od vodenja ostalih organizacij, podjetij?
Družinsko podjetje je preplet vrednot, pri čemer se zavedamo tako emocionalne kot tudi racionalne podlage, ki nas pri tem usmerjata. Gre za tek na dolge proge, kar po mojem mnenju predstavlja privilegij, saj voditelji družinskih podjetij nimamo na razpolago zgolj nekaj let, da se izkažemo, naš uspeh pa se ne meri le s finančnimi kazalniki. V trenutni situaciji je bilo tako naše glavno prizadevanje usmerjeno v ohranitev prav vseh delovnih mest. Slednje smo dosegli z usmeritvijo na nova področja delovanja ter razvojem produktov in storitev kot odgovor na nastale razmere.
V čem vidite ključno prednost družinskega podjetništva za Slovenijo?
Žlahtnost družinskih podjetij se skriva v prizadevanju za uspeh v domačem okolju, saj se zavedamo, da morajo tako kot podjetje preživeti tudi družine naših sodelavk in sodelavcev. Združeni v skupni želji in prizadevanjih, rešitev običajno ne iščemo, na primer v selitvi proizvodnje v tujino, kar po mojem mnenju predstavlja pomemben doprinos družinskih podjetij slovenskemu gospodarstvu.
Ste član SRIP Zdravje – medicina. Kaj vam pomeni vključenost? Kakšne so prednosti članstva?
Iz knjige Skrivno življenje dreves izhaja teorija, da se drevesa v gozdu ne obnašajo kot posamezniki, ampak so predvsem skupnostna bitja. Povezana v omrežja si delijo vire in krepijo svoj obstoj.
Tako je tudi na nas, da združimo svoje moči in povezani delujemo kot celota.
Lep primer sodelovanja predstavlja SRIP Zdravje – medicina, ki v razvojno-raziskovalni dejavnosti združuje tako gospodarske kot zdravstvene organizacije. Oboji uspešno sodelujemo v različnih razvojnih projektih, ki jih brez povezovanja ne bi mogli izpeljati na tako visoki ravni.
Sloveniji se pogosto očita razdrobljenost. Kako v tej luči ocenjujete pomen združenj kot je denimo tudi SIS EGIZ, katerega prednostna naloga je povezati Slovenijo okrog prebojnih tehnologij in doseči kritično maso gospodarstva, akademske odličnosti in ustvarjalnih sil?
Kot posamezniki lahko sprožimo spremembe, večje premike pa lahko naredimo zgolj skupaj. Zato so združenja, kot je Evropsko gospodarsko interesno združenje SIS EGIZ, izjemno pomembna, saj vzpostavljajo podporno okolje ter omogočajo povezovanje gospodarstva in raziskovalne sfere.
Moč SIS EGIZ vidim predvsem v poznavanju vsakega izmed članov in vseh skupaj. Predstavlja vir informacij o možnostih sodelovanja tako znotraj združenja kot navzven. Sodelovanja v okviru razvojnih projektov, snovanj predlogov za odločevalce dodatno predstavljajo lepo vzpodbudo k poslovnemu sodelovanju med člani.
Velik plus vidim tudi v generiranju in pomoči pri razvoju projektov. V podjetjih včasih pozabimo, da mora razvoj izdelka potekati vzporedno z razvojem trga. Ko začnemo s proizvodnjo izdelka ali ponudbo storitev, se moramo namreč enako vneto lotiti njegovega trženja. Prav pri slednjem nam je združenje SIS EGIZ lahko v pomoč, kar predstavlja veliko dodano vrednost.
Intervju: Tonja Blatnik, iUFC – Institute for Universal Future Communications